Side Area Image

Na Kmetiji Košec smo leta 1983 z namenom pridelave lešnikov za slovensko podjetje Žito Gorenjka, travnik ob gozdu spremenili v nasad lesk. Danes pa se lahko pohvalimo s širokim krogom kupcev, ki cenijo kvaliteto slovenskih lešnikov.

Kontaktirajte nas

+386 (0)41 526 275
info@kmetijakosec.si

Med

Slovenski med je izdelek, na katerega smo Slovenci najbolj ponosni. Tudi naša kranjska sivka (vrsta čebele) je glede na priljubljenost med svetovnimi rejci čebel na drugem mestu. Čebele med pridelujejo iz nektarja ali rastlinske mane, od okoliške paše pa je odvisen končen okus medu (kostanjev, akacijev, gozdni …). Medičino, glavno sestavino medu, sestavlja voda in različni sladkorji, kot so glukoza, fruktoza, saharoza … Med opraševanjem pridne čebele nabirajo tudi mano, sladek in lepljiv sok, ki ga izločajo male rastlinske uši in kaparji. Ko čebele nektar odnesejo v panj, ga pred skladiščenjem v celicah zgostijo in mu primešajo izločke žlez. Tak med se iz satja odstrani s postopkom centrifugiranja in začne se naslednja faza: pakiranje in etiketiranje. Pravilnik določa, da se medu ne sme dodajati nikakršnih primesi, prav tako se snovi iz medu ne sme odstranjevati. Med so ljudje poznali že v pradavnini ter bili dobro seznanjeni tudi z njegovimi pozitivnimi vplivi na zdravje in telo, šele po koncu 17. stoletja je pridobivanje medu postala resna gospodarska panoga. O visoki vrednosti medu zgovorno priča tudi podatek, da je bil lonček zlate lepljive snovi v času blagovne trgovine vreden skoraj toliko kot zlato. Do pojava in razširjenosti sladkorja v elizabetinski dobi je med predstavljal edini način sladkanja jedi in pijač. Je vsestransko in izredno zdravo živilo, ki ga v svojo vsakodnevno prehrano vključujemo vsi.

Prikaz rezultata

Pogosta vprašanja in odgovori

Preberi več

Ali je vsak med enakega okusa?

Ne, okusi se razlikujejo glede na pašo, kjer je čebela nabira med. Vsaka vrst medu nosi svojo geografsko označbo glede na botanično poreklo. V Sloveniji pridelujemo naslednje sorte medu, in sicer, gozdni med, akacije med, smrekov, kostanjev, lipov, javorjev, češnjev med. Vsaka vrsta ima svoje karakteristike, tako ima gozdi med močneje izraženo grenko noto, medtem ko je cvetlični med najslajši. Na nekaterih geografskih predelih čebelarji pridelujejo tudi regratov, ajdov, žajbljev med. Vsi omenjene medene variacije so izrazito aromatične in zato priljubljene za sladkanje likerjev, potic in ostalih jedi. Za tiste, ki ostajate zvesti tradicionalnim okusom, je v naši ponudbi na voljo domač cvetlični med.

Iz česa je sestavljen domač med?

Med je sestavljen iz nektarja in sladke mane, izločka različnih rastlinskim žuželk in kaparjev. Je zmes, sestavljena iz vode, izločkov žlez, sladkorjev, fermentov in mineralov. Med sestavljajo tri vrste sladkorja, fruktoza (40 %), glukoza (30 %) in saharoza (do 4 %). Poleg tega vsebuje tudi fermente in ostale učinkovine, ki pozitivno vplivajo na telo. Vsaka žlička medu vsebuje številne minerale, kot so kalcij, kalij, magnezij, klor …). Organske kisline in beljakovine najdemo samo v sledovih, prav tako snovi, kot so katalaza, peroksidaza, lipaza, diastraza. Pred skladiščenjem čebele med in nektar zgostijo s svojimi izločki.

Zakaj med kristalizira?

Kristalizacija je povsem naravna in ni posledica kemičnih sprememb medu. Veliko ljudi zmotno misli, da je ob pojavu kristalčkov čas, da med zavržete. Pravzaprav je sprememba agregatnega stanja medu dober indikator o kakovosti izdelka. Vse vrste medu kristalizirajo, v tekoče stanje jih spravimo tako, da kozarec postavimo na toplo in nekaj minut počakamo. Nikakor ga ne segrevajte na temperaturo višjo od 45 stopinj Celzija, saj boste tako trajno poškodovali sestavo zdravilnih snovi. Hitrost pojava kristalizacije je odvisna od razmerja med sladkorji in vrste medu. Več fruktoze med vsebuje, počasneje se tekočina kristalizira, medtem ko cvetlični med kristalizira počasneje.